Družinsko pravo – Razmerja med zakoncema, razmerja med starši in otroki.
- Skrbništvo in družinski zakonik ali problem plačila skrbnikovega dela
Skrbništvo je eden od ukrepov, s katerimi želi država poskrbeti za tiste mladoletne osebe, za katere ne skrbijo starši, ter za polnoletne osebe, ki niso sposobne skrbeti same zase, za svoje pravice in koristi. Nadalje zagotavlja država varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti poskrbeti same za svoje pravice in koristi. (Prim. 9. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR.)
Namen skrbništva nad mladoletnimi osebami je poskrbeti za njihovo usposobitev za samostojno življenje, pri odraslih pa varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Skrbništvo pa ima namen tudi zavarovati premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom oz. ki jim je postavljen skrbnik.
Oseba, ki jo center za socialno delo postavi za skrbnika, mora imeti osebne lastnosti in sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika, hkrati pa mora v sprejem teh nalog privoliti. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje, o svojem delu pa mora poročati centru za socialno delo.
V praksi se center za socialno delo srečuje z nemalo problemi pri iskanju skrbnikov, saj skrbnik za svoje delo tudi odškodninsko odgovarja (po 197. členu ZZZDR je za svoje delo odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo prizadene varovancu z nepravilnim ali malomarnim opravljanjem ali samovoljno opustitvijo dolžnosti skrbnika), pri čemer pa ne gre spregledati, da svoje delo opravlja brezplačno. 179. člen ZZZDR določa, da je dolžnost skrbnika prostovoljna in častna. Zakon sicer določa, da ima skrbnik pravico do povračila upravičenih stroškov in da mu center za socialno delo lahko določi za njegovo delo ustrezno nagrado, a kaj, ko je navedeno mogoče izplačati le, če ima oseba pod skrbništvom dovolj sredstev (prim. 196. člen ZZZDR). Izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov se namreč krijejo v prvi vrsti iz varovančevih dohodkov, nato iz sredstev, dobljenih od oseb, ki so dolžne varovanca preživljati, nato iz varovančevega premoženja in nazadnje iz proračuna Republike Slovenije (223. člen ZZZDR). Problem slednje možnosti pa je ta, da v proračunu ni sredstev, ki bi bila namenjena za izvajanje skrbstvenih ukrepov, vsaj ne za povračilo upravičenih stroškov skrbniku ali za nagrado za njegovo delo, zato uresničitev te zakonske določbe ni mogoča.
Tudi novi Družinski zakonik tega problema ne ureja drugače: delo skrbnika je še vedno brezplačno in častno (?!). Pa čeprav je v marsikateri državi, ki niti ni v Evropski uniji, za delo skrbnika predvideno plačilo (na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini). Zakaj je skrbnikovo delo v Sloveniji manj vredno kot drugje?
Upam in želim si oblasti, ki bo končno uredila tudi to področje. Tako kot je potrebno: smelo in pravično.
mag. Nada Caharijaz Ferme
- Pozdravljeni
Družinsko pravo predstavljajo pravna pravila, ki urejajo razmerja med družinskimi člani, kar pomeni razmerja med zakoncema oz. zunajzakonskima partnerjema, razmerja med starši in otroki, pa tudi pravila, ki urejajo posvojitev, rejništvo in skrbništvo.
Najpomembnejši vir družinskega prava je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04 – UPB1), ki podrobneje ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, ter pravna razmerja v obeh in v družini. Znano dejstvo je, da je družina temeljna enota vsake družbe. Zato vsebuje določbe o zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, o starših in otrocih tudi Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 47, 68/03, 69/04, 68/06) kot najvišji pravni akt v državi. Poleg teh obstajajo še drugi pravni viri, ki bodisi podrobneje urejajo posamezna področja družinskega prava kot npr. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur. l. RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US), Pravilnik o postopku in vsebini svetovalnega razgovora (Ur. l. SRS, št. 41/89), Pravilnik o postopku za ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Ur. l. SRS, št. 18/89), ali pa vsebujejo le posamezne določbe, ki se dotikajo tudi razmerij med družinskimi člani, kot npr. Zakon o dedovanju, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Kazenski zakonik, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o nepravdnem postopku … in še mnogi drugi. Od mednarodnih pravnih virov moramo omeniti predvsem dva, ki sta pomembno vplivala na našo pravno ureditev družinskega prava in sicer Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (Ur. l. SFRJ – MP, št. 15/90 in Ur. l. RS – MP, št. 9-55/92) in Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (Ur. l. RS – MP, 26-82/99).
V tem času je v javni razpravi predlog Družinskega zakonika, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki v urejanje družinskih razmerij, kakor tudi na ostala področja, ki so del družinskega prava, prinaša kar nekaj novitet. Naj omenim le eno.
Družinsko pravo ureja tista razmerja med ljudmi, ki so ena najpomembnejših in tudi najbolj senzibilnih. Kot je zapisal predlagatelj v uvodu pod poglavjem svetovalnega razgovora in družinske mediacije (str. 26), imajo družinsko pravni spori posebno naravo, saj nastajajo družinsko pravna razmerja zaradi intimnih in čustvenih potreb ljudi, zato so ob razpadu družine posamezniki hudo čustveno prizadeti, kar je potrebno upoštevati pri reševanju družinsko pravnih sporov. Zato tudi uvaja institut predhodnega svetovanja in družinske mediacije, ki pomeni mirno reševanje sporov. Takšen način razreševanja sporov bo nedvomno v korist staršem, predvsem pa njihovim otrokom.
Poglejte in presodite.
mag. Nada Caharijaz Ferme
