Družinsko pravo predstavljajo pravna pravila, ki urejajo razmerja med družinskimi člani, kar pomeni razmerja med zakoncema oz. zunajzakonskima partnerjema, razmerja med starši in otroki, pa tudi pravila, ki urejajo posvojitev, rejništvo in skrbništvo.

Najpomembnejši vir družinskega prava je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04 – UPB1), ki podrobneje ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, ter pravna razmerja v obeh in v družini. Znano dejstvo je, da je družina temeljna enota vsake družbe. Zato vsebuje določbe o zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, o starših in otrocih tudi Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 47, 68/03, 69/04, 68/06) kot najvišji pravni akt v državi. Poleg teh obstajajo še drugi pravni viri, ki bodisi podrobneje urejajo posamezna področja družinskega prava kot npr. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur. l. RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US), Pravilnik o postopku in vsebini svetovalnega razgovora (Ur. l. SRS, št. 41/89), Pravilnik o postopku za ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Ur. l. SRS, št. 18/89), ali pa vsebujejo le posamezne določbe, ki se dotikajo tudi razmerij med družinskimi člani, kot npr. Zakon o dedovanju, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Kazenski zakonik, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o nepravdnem postopku … in še mnogi drugi. Od mednarodnih pravnih virov moramo omeniti predvsem dva, ki sta pomembno vplivala na našo pravno ureditev družinskega prava in sicer Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (Ur. l. SFRJ – MP, št. 15/90 in Ur. l. RS – MP, št. 9-55/92) in Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (Ur. l. RS – MP, 26-82/99).

V tem času je v javni razpravi predlog Družinskega zakonika, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki v urejanje družinskih razmerij, kakor tudi na ostala področja, ki so del družinskega prava, prinaša kar nekaj novitet. Naj omenim le eno.

Družinsko pravo ureja tista razmerja med ljudmi, ki so ena najpomembnejših in tudi najbolj senzibilnih. Kot je zapisal predlagatelj v uvodu pod poglavjem svetovalnega razgovora in družinske mediacije (str. 26), imajo družinsko pravni spori posebno naravo, saj nastajajo družinsko pravna razmerja zaradi intimnih in čustvenih potreb ljudi, zato so ob razpadu družine posamezniki hudo čustveno prizadeti, kar je potrebno upoštevati pri reševanju družinsko pravnih sporov. Zato tudi uvaja institut predhodnega svetovanja in družinske mediacije, ki pomeni mirno reševanje sporov. Takšen način razreševanja sporov bo nedvomno v korist staršem, predvsem pa njihovim otrokom.

Poglejte in presodite.

mag. Nada Caharijaz Ferme


Return to Top