Ne morem si kaj, da ne bi spet napisala vsaj nekaj o temi, za tiste, ki delamo (tudi oziroma med drugim) na področju skrbništva, nikoli »dokončani« ali »primerno urejeni«, o SKRBNIŠTVU. Govorim o skrbništvu, kot posebni obliki varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Posebno varstvo zagotavlja država tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi (9. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR).

Ko sem nazadnje na tem mestu pisala o skrbništvu, še ni bil sprejet Družinski zakonik, ki naj bi na novo uredil tudi to področje. »Naj bi uredil« sem napisala zato, ker tega ni storil. Je sicer prinesel določene spremembe, a zelo malo od tistega, na kar že desetletja opozarjamo in si želimo. Ter je pomembno predvsem za osebe, katerim je skrbništvo namenjeno.

V Družinskem zakoniku (Ur.l. RS, št. 15/2017, DZ) je skrbništvo urejeno v osmem delu od 239. do 279. člena. Po novi zakonodaji, ki se bo začela uporabljati šele dve leti po uveljavitvi, bo sodišče tisto, ki bo postavilo otroka pod skrbništvo. Enako bo veljalo tudi za odraslo osebo. Vse skrbnike za posebni primer pa bo še vedno postavljal center za socialno delo (CSD). Ravno teh je v praksi največ, ter je glede uporabe tega instituta največ različnih mnenj.

Določba prvega odstavka 267. člena DZ, ki določa, kdaj osebi postaviti skrbnika za posebni primer, je enaka sedanji določbi prvega odstavka 211. člena ZZZDR. Razlika je le v dodanem drugem odstavku 267. člena DZ, ki določa, da ni mogoče imenovati skrbnika za posebni primer v primerih, ko so podani pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo oziroma, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače.

Tako se mi upravičeno poraja vprašanje ali se bo in na kakšen način naj bi se izvajala ta slednja določba, da ni mogoče osebi imenovati skrbnika za posebni primer, če so podani pogoji za postavitev osebe pod skrbništvo. Kdo bo ugotavljal te pogoje? Sodišče ali CSD? Verjetno tista institucija, pred katero se bo začel postopek. Ali bo sodišče vedno začelo s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo ali pa bo predlagatelja napotilo na CSD, naj osebi postavi skrbnika za posebni primer, saj je postopek na CSD brezplačen, pred sodiščem pa je potrebno plačati vsaj stroške za izvedenca, ki niso majhni.

Nadalje v DZ ni več instituta odvzema poslovne sposobnosti, ter zaradi tega postavitve osebe pod skrbništvo, ampak izvede sodišče postopek postavitve osebe pod skrbništvo zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali zaradi drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ker sama brez škode ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, ter ji imenuje skrbnika (prvi odstavek 262. člena). To, da osebi z aktom sodišča ne bo odvzeta poslovna sposobnost, je dobro, vendar pa se zaradi tega zanjo ne bo kaj bistveno spremenilo. Oseba ne bo sposobna samostojnega nastopanja na tistih področjih, za katere bo tako ugotovilo sodišče.

Sodišče bo lahko za skrbnika osebi pod skrbništvom imenovalo CSD (glej 244. člen DZ), kar je po mojem mnenju nesprejemljivo. Zato, ker je CSD tista institucija, ki je tudi po določbah DZ določena za izvajanje nadzora nad delom skrbnika. Če to ni kolizija interesov?!

Delo skrbnika je še vedno častno in prostovoljno (drugi odstavek 240. člena ZD), pa čeprav že več kot trideset let CSD opozarjamo, zadnjih dvajset let pa kričimo, da je to ob odškodninski odgovornosti skrbnika, povsem nesprejemljivo. Zato je praktično nemogoče najti skrbnika, če oseba nima svojcev, velikokrat pa tudi takrat, ko ima svojce. Tako je naloge skrbnika prisiljen prevzemati CSD po svojih strokovnih delavcih, ki je odgovoren za svoje delo kot institucija, ki izvaja nadzor nad delom skrbnikov, kot tudi kot skrbnik. Če bi bilo izvajanje skrbniških nalog plačano kot npr. rejništvo, bi bilo lažje najti skrbnike, s tem pa bi lahko CSD izvajal tiste naloge, katerim naj bi bil po postavitvi skrbnika namenjen: nadzor nad njegovim delom. S tem bi bili interesi varovanca zagotovo primerneje zavarovani.

Izpostavila sem le nekaj sprememb na področju skrbništva, čeprav jih je še nekaj.

Kdaj se bo torej skrbništvo spremenilo tako, da bodo v ospredju resnično pravice in koristi oseb, ki niso sposobne same poskrbeti za svoje pravice in koristi in jim je skrbništvo namenjeno? Pristojno Ministrstvo naj bi v bližnji prihodnosti začelo s postopkom priprave zakona o skrbništvu. Želim si, da bi se to tudi resnično zgodilo.


Return to Top